I’ll be back…

Moja razmišljanja

Love is in the air

Komentiraj

Objavil/a termie 7.04.2010 ob 09:26 pod miks

No, pa se spet javljam… April je prinesel spremembe, žal ne na področju financ. S ponosom lahko povem, da sem srečno zaljubljen in da isto čuti tudi ona. Da bi bila sreča še večja, ima ona še petletno hčerko, ki je vsa navdušena nad mano…

Tako, zdaj pa naprej delat, da bom lahko imel še v denarnici kaj več…

  • Share/Bookmark

Novo leto – nov začetek…

Komentiraj

Objavil/a termie 19.01.2010 ob 13:01 pod miks

No pa se spet javljam. Zgodilo se ni kaj prida novega. Na Facebooku malo osvajam dekleta, finance so še vedno bolj tako tako, ampak se na tem področju že kaže luč na koncu predora. Upam, da ne bodo tega predora podaljšali…

Zdravje je malenkost boljše, začel sem s fizioterapijo za hrbtenico. Zaenkrat je še povsem lahka – pridem tja, se uležem, nato mi pa z nekim magnetnim poljem obdelujejo križ… Upam, da ne bom prehudo magneten. Bojda se bolj naporne zadeve pričnejo naslednji teden…

Pred Božičem sem bil na Dunaju, smo s taborniki in skavti šli po Luč miru iz Betlehema. Bilo je precej kičasto, lučk je bilo pa toliko, da bi lahko z elektriko, ki jo porabijo v eni noči, ves mesec svetil doma…

V službi so nas tudi presenetili. Letos nismo dobili samo poračun regresa, pač pa tudi Božičnico. Večina nas je že pozabila, kaj je to…

  • Share/Bookmark

Nekaj novosti…

Komentiraj

Objavil/a termie 19.11.2009 ob 21:33 pod miks

Je že kar lep čas, kar sem se nazadnje javil… In kaj je novega?

Nič posebnega, samo:

- Dohtarca je odkrila, da je vzrok težav s kolkom v hrbtenici. Imam spondilozo, karkoli naj bi že to bilo. Dobil sem fizioterapijo, ampak ker je naše zdravstvo tako kot je, pridem na vrsto šele januarja…

- Ta druga dohtarca je na sistematskem ugotovila, da bojda slabo vidim in me je poslala k okulistu. Okulistka je ugotovila, da vidim povsem v redu, sploh, kadar imam očala gor…

- Ja, ugotovil sem še to, da se na rentgen baje čaka tudi do tri mesece… Očitno to velja le, če te ne kličejo Termie… Meni je uspelo priti na vrsto v dobrih dveh tednih…. Pa naj še kdo reče, da nimam sreče…

  • Share/Bookmark

Pa smo tam…

Komentiraj

Objavil/a termie 1.09.2009 ob 18:00 pod miks

Če že vsi jamrajo, da jih ne kaj boli, bom pa še jaz… No ja, mene ne boli več, me je pa prejšnjo sredo toliko bolj. Desni kolk… povsem brez veze. Nisem padel, nisem počel nič takega, kar naenkrat je hudič začel protestirat in bolet. Komaj sem zdržal v službi.

Pot domov je bila poglavje zase… Šepanje do avtobusa je bilo enako nepojmljivo, kot kolesarjenje, s tem, da bi potem moral prenašati še vsaj pol ure cijazenja po Ljubljani. Tako sem se raje odločil za kolo in dvajset minut stiskal zobe. Brat je nato organiziral prevoz do urgence.

Na urgenci sem bil začuda hitro na vrsti. Najprej je ena mlada zdravnica pogledala zadevo, preverila, če imam vročino, naredila pregled, skratka, povsem se mi je posvetila… in nič našla, zato je poklicala kolega, če ima on kako idejo, kaj bi lahko bilo narobe. Tudi njemu ni bilo nič kaj bolj jasno.

Za njima je prišla mlada dama, ki je povedala, da je doktor rekel, da mi bo dala injekcijo in vzela malo krvi. OK, sem si mislil, samo bodi nežna, že tako me dovolj boli… Bila je nežna, kolikor je lahko nežna z injekcijsko iglo… dokler ni vbrizgala tistega hudiča v mojo rit… Zdaj me ni bolel samo desni kolk, pač pa še desna ritnica.

Še dobre pol ure čakanja, da Ketonal prime… Potem se je pa na vratih pojavila lepotica v belem in me poklicala noter. Ja, še ena zdravnica… Zanimalo jo je, kako je. Sem ji povedal, da je kolk bolje, ampak da pa boli rit od injekcije. Se je samo nasmejala… ampak je pa dala izvid in recept za Naklofen.

Naslednji dan me ni bolelo prav nič, zato sem šel normalno v službo (in se malo bolj šparal…). Vmes sem nesel še izvide k svoji zdravnici. Sem mislil, da bom oddal papirje in šel, ampak me je hotela malo pogledat. Tudi njej ni bilo jasno, kaj bi lahko bil vzrok bolečin, pa se je spravila na pisanje. Napotnica za rentgen, hmmm… odvzem krvi (a še enkrat… :roll: )…

OK, bomo preživeli. Včeraj sem se naročil na slikanje, na vrsto pridem 17.9. (baje je to hitro, ponavadi se bojda čaka tudi do tri mesece), danes sem bil pri zdravnici, da so mi vzeli kri (bojo pogledali za faktorje za revmo), jutri moram poklicat, da vidim, če so kaj pogruntali… Boli me pa še vedno prav nič in tudi zdravnici ni nič več jasno…

  • Share/Bookmark

A je res že minilo toliko časa?

Komentiraj

Objavil/a termie 17.05.2009 ob 09:23 pod miks

Po dolgem času se ponovno oglašam. Ja, še sem živ, samo lenoba in obilica drugih opravkov sta mi malo preprečila pisanje. In kaj se je zgodilo v tem času?

Hja, po milosti božji in volji župana Zokija sem ratal član sveta glasbene šole. Zadeva bi bila precej dolgočasna, če ne bi ravno dali ven razpisa za novega ravnatelja. Tako pa imam sedaj vsake par tednov sestanek ali pa predstavitev, da o tem, da sem obveščen o vseh nastopih, ne govorim…

Ugotovil sem, da sem še vedno mazohist – na zadnjo maketarsko tekmo sem šel kar z biciklom. To ne bi bil niti problem, če tekma ne bi bila v Kranju, jaz pa v Ljubljani… Pot mimo Vodic in Pučnika se presneto vleče…

Včeraj sem pa na dnevu odprtih vrat v vojašnici Franca Rozmana Staneta ugotvil, da še vedno padam na šarm žensk v uniformah… Spet sem se pustil namazat po faci v zeleno…

  • Share/Bookmark

Hudič babji obvlada…

Komentiraj

Objavil/a termie 27.02.2009 ob 10:08 pod Zabava, miks

Včeraj sem končno spoznal Mavrično Uršulo v živo. Moram priznati, da je to res hudič v ženski podobi, pa čeprav navzven ne izgleda (razen na enem delu, ampak sva zmenjena, da ne bom tega omenjal…). Ampak:

1. Njen kanarčkast avto je super majhne sorte, pa še nekaj crkuje povrhu. In ona se upa z njim pripeljat do Ljubljane, čeprav ji lahko vsak moment crkne…

2. Gumba za izklop raje nisem iskal, pa tudi ni bilo treba, ker jo je bilo prav zanimivo poslušat…

3. Sem že skoraj prišel domov, ko me je klicala in povedala, da ima eno karto za koncert viška… Žal mi ni zneslo…

4. Uršula, borovničev štrudl je bil super… Jaz sem pojedel en kos, moj brat pa drugega, oba se strinjava, da obvladaš.

  • Share/Bookmark

Pa naj bo, Uršula…

Komentiraj

Objavil/a termie 17.02.2009 ob 15:42 pod miks

Cilj tegale pisanja je jasen: Uršula me je potunkala in mi naročila, naj razmišljam o bsedah na C ali L. n ker se jaz lotim zadeve, kadar se jo lotim (sem pač len, če še niste ugotovili), bom razmišljal o besedah na obe črki…

Ja, lenoba bo prva… Pravijo, da je lenoba mati vseh pregreh in gonilo najboljših izumov. Kar pomislite – če ne bi bil nekdo preveč len, da bi nekaj rinil, do sedaj ne bi izumili kolesa. Tako je pa tipu kapnilo, da je lažje, če se nekaj kotali…

Nato bi bila lepota. To je povsem relativen in subjektiven pojem. Saj veste, vsake oči imajo svojega malarja. Žal nekateri osebki (predvsem ženske) s tem pojmom pretiravajo. Nase namečejo vso mogočo kozmetiko, da jih lahko zavohaš na nekaj sto metrov, o poljubljanju ženske, ki ima na licih pol kile pudra pa raje ne bi…

Ne smemo pozabiti ljubezni. Brez nje bi bil ta svet precej bolj pust. Žal pa se je praznik ljubezni razvil v praznik potrošniške družbe (kot vsi dobri prazniki) in tak sedaj že konec januarja prodajajo srčke…

Kaj je še na L? Aha, letenje… Ja, pravijo, da je prvi letal prerok Elija z ognjenim vozom… Za njim so definitivno bile coprnice na metlah, potem pa Otto Lilienthal in brata Wright, da Rusjana sploh ne omenjam… In kam nas je to privedlo? Hja, kar poglejte - glede na število letal v zraku je še dobro, da nam kaj ne pade na glavo.

Še zadnja na L: Lapanje ali po domače mlatenje prazne slame… Lep primerek lapanja je tole pisanje. Pa mislim, da so besedo lapanje izumili preden je po parlamentu lapal Sašo Lap…

Preidimo na črko C:

Cvetje je stvar, ki jo mož kupi ženi nekajkrat na leto. Če ni ravno Valentinovo ali osmi marec, žena takoj ve, da je nekaj narobe. Velikost greha je ponavadi premo sorazmerna z velikostjo šopka.

Copata ima dva pomena. Lahko pomeni domače obuvalo, lahko pa gre za moškega, ki mora ubogati ženo in ne sme v gostilno ali na nogomet, pač pa mora pomivati posodo in opravljati druga gospodinjska opravila. O tem, ali je moški copata, je odvisno od tega, kdo o tem razpravlja. Če razpravlja tašča, je to zlat človek, ki vse naredi, če pa o tem razpravlja njegova mama, je pa ubog revež…

Smo že pri cvenku. To je druga beseda za tisto, česar ni v moji denarnici.

Tukaj je še beseda celibat. V prostovoljnem so duhovniki, v neprostovoljnem pa jaz… Beseda sama pa pomeni samsko življenje…

In tako smo prišli do cilja. Ki pa je za nekatere šele začetek…

  • Share/Bookmark

Daj naprej!

Komentiraj

Objavil/a termie 11.01.2009 ob 20:29 pod miks

Nadaljevanje igre – izmenjave DAJ NAPREJ.

Najprej pravila, potem še dodatna razlaga.

Pravila za Daj naprej pravijo:
1. Na mojem blogu pustiš komentar in prošnjo, da bi se rad pridružil izmenjavi Daj naprej .
2. Prvi trije, ne vsi, ampak res prvi trije komentatorji bodo v 365 dneh od mene prejeli darilo presenečenja, ki ga bom sam naredil.
3. V zameno moraš na svojem blogu objaviti enako obljubo, da boš tudi ti trem ljudem poslal/-a nekaj, kar boš sam naredil/-a.
Naj se igra nadaljuje …

Več obrazložitev pri Uršuli: http://mavricavpravljici.blog.siol.net/2009/01/11/daj-naprej/

  • Share/Bookmark

Mazohist…

Komentiraj

Objavil/a termie 9.01.2009 ob 22:43 pod miks

Ta teden sem imel zelo mazohistična nagnjenja… Ne, nisem se dal pretepsti, pa tudi zvezali me niso…

Enostavno sem šel v službo. Za prevozno sredstvo sem pa uporabil kolo. Ja, bicikel… Vas že slišim, rekli boste, da se mi je poslabšalo, da sem zmešan, da sem nor… Pa kaj morem? Avta nimam, zeblo me bo pa prav tako, če bom čakal na trolo, pa če prištejem še dejstvo, da trole nikakor ne maram in morajo padat ošpičene prekle, da jo uporabim, je bil bicikel pravzaprav edina logična izbira.

In ne, nisem bil edini tak norec, v firmi smo bili vsak dan ob šestih zjutraj vsaj trije parkirani v kolesarnici s svežimi sledovi snega na gumah…

  • Share/Bookmark

Ojej, kakšen dolgčas…

Komentiraj

Objavil/a termie 4.01.2009 ob 10:43 pod Zabava, miks

Tile prazniki so bili pa vsaj zame precej dolgi. vsak dan je izgledal kot nedelja in skoraj vsak dan so me klicali iz službe, da nekaj ne dela, kot bi moralo. Ja, za praznike sem fasal dežurstvo na domu. Pa še vsi, ki jih je treba v takih primerih klicat, se ponavadi ne javljajo, tako da sem bil na trenutke le korak od živčnega zloma.

Povrhu vsega sem imel na Silvestrovo skoraj požar, ker je en od gostov vrgel ne dovolj ugasnjen čik v vrečo s smetmi, pa ga je moj ljubi brat na srečo še pravi čas pogasil (požar, ne gosta).

Ampak kljub tem popestritvam mi je bilo vseeno pošteno dolgčas… In mi je še vedno. A mi pride kdo delat družbo?

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »